UI že preoblikuje razvoj programske opreme: razvojne ekipe potrebujejo nov način dela
V celoti zaseden posvet KCUI na GZS je pokazal, da umetna inteligenca ne spreminja le načina pisanja kode, temveč tudi organizacijo razvojnih ekip, potrebne kompetence in poslovne modele IKT podjetij.
Na Gospodarski zbornici Slovenije je v organizaciji Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI), Združenja za informatiko in telekomunikacije ter SRIP GoDigital potekal posvet »Preobrat razvoja programske opreme – Kako pravočasno preoblikovati razvojne ekipe za dobo UI«. Zaradi izjemnega zanimanja so bila zapolnjena vsa razpoložljiva mesta, dogodek pa je združil predstavnike IKT podjetij, strokovnjake in predstavnike akademske sfere.
Ključni izzivi in nova paradigma razvoja
Umetna inteligenca (UI) ne spreminja zgolj načina pisanja kode (npr. s pomočjo UI asistentov za programiranje), temveč prinaša celovit preobrat v ekonomiki in organizaciji razvoja programske opreme. Poudarek se preusmerja od zgolj pisanja kode k sistemskemu inženirstvu, arhitekturi, varnosti in predvsem zagotavljanju poslovne vrednosti ter zaupanja.
Kot so poudarili razpravljavci, bo ključna razlika med hitro narejenim prototipom in profesionalno storitvijo v tem, kdo zna dostaviti poslovno zanesljivo programsko rešitev: hitro, varno, preverjeno, skladno, vzdržljivo in integrirano v poslovno okolje.
Vsebinski poudarki in predavatelji
Posvet je ponudil bogat nabor strokovnih prispevkov:
- AI transformacija razvojnih ekip: Ste že kupili karto za poslovni razred? – Primož Frelih in Aleš Štempihar (IIBA Slovenia Chapter) sta predstavila poslovni preobrat razvojnih ekip in pomen novih metodoloških pristopov pri delu z orodji UI.
- Od ideje do strank s pomočjo UI – Remzo Hotić (Holyshift.ai) je pokazal, kako lahko z UI orodji učinkovito raziščemo trg in testiramo ideje, preden vanje vložimo večja razvojna sredstva.
- Spremembe v razvojnem procesu in novi AI agenti – Lovro Hudrap (Cloud9devs) je delil praktične izkušnje o tem, kako AI asistentke in nova orodja preoblikujejo celoten razvojni cikel – od pisanja do testiranja in dostave.
- Obvladovanje tveganj pri uporabi UI – Jakob Matek (SMARTIS d.o.o.) je opozoril na tveganja nenadzorovane uporabe UI v podjetjih, predvsem z vidika varnosti in skladnosti.
- Ekosistem za razvoj medicinskih rešitev – Gašper Podobnik (Semaphor Surgical) je orisal pot medicinskega startupa in izzive pri razvoju naprednih rešitev na reguliranem področju.
- Generativna UI in inženirske kompetence – doc. dr. Damjan Fujs (Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani - FRI UL) pa je predstavil poglede iz akademskega okolja, izkušnje z delom s študenti ter kako generativna UI preoblikuje inženirske kompetence, ki jih bomo potrebovali v prihodnje.
Panelna razprava: Kakšne razvojne ekipe potrebujemo?
V sklepnem delu posveta je potekala živahna panelna razprava o prihodnosti IKT panoge. Udeleženci so se strinjali, da uspešnost podjetij v prihodnje ne bo več merjena v sami količini ustvarjene kode, temveč v sposobnosti zagotavljanja varnih, vzdržljivih, skladnih in dolgoročno uporabnih programskih rešitev, prilagojenih realnemu poslovnemu okolju.
»Izjemen odziv udeležencev potrjuje, da je preobrazba razvoja programske opreme ena ključnih tem slovenske IKT panoge. Takšni posveti niso pomembni le zaradi novih znanj, temveč predvsem zato, ker omogočajo izmenjavo izkušenj in skupno iskanje odgovorov na izzive, ki jih prinaša doba umetne inteligence,« je ob zaključku poudarila Andreja Lampe, direktorica projektov na Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS.
Dogodek je potrdil, da umetna inteligenca ni zgolj novo orodje, temveč pomemben dejavnik preoblikovanja celotne IKT panoge. Prav pravočasna prilagoditev razvojnih ekip, poslovnih modelov in kompetenc bo odločilna za uspešno delovanje podjetij v prihodnjih letih.