Digitalni omnibus o umetni inteligenci: ključne spremembe in njihov pomen za gospodarstvo

Dne 7. maja 2026 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije (Svet EU) dosegla politični dogovor o Digitalnem omnibusu o umetni inteligenci (Digitalni omnibus o UI), katerega cilj je poenostaviti digitalni zakonodajni okvir Evropske unije (EU) ter izvajanje harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (UI), zlasti pravil iz Akta o umetni inteligenci (Akt o UI).

Ključna sprememba, ki jo prinaša Digitalni omnibus o UI, je podaljšanje rokov, do katerih morajo subjekti, vključeni v razvoj, dajanje na trg in uporabo visokotveganih sistemov UI, izpolnjevati obveznosti, kot jih določa Akt o UI.

Gde na to, da gre zaenkrat še za politični dogovor, lahko do formalnega sprejetja še pride do določenih sprememb. Če pa bo dogovor sprejet v taki obliki, kot je bil dogovorjen 7. maja 2026, se se bo časovnica spremenila na naslednji način:

• Za samostojne visokotvegane sisteme iz Priloge III se bo rok premaknil z 2. avgusta 2026 na 2. december 2027.
• Za visokotvegane sisteme, vključene v proizvode iz Priloge I, se bo prvotni rok 2. avgust 2027 premaknil na 2. avgust 2028.

Čeprav politični dogovor še vedno zahteva formalno sprejetje, bi morala podjetja, ki ponujajo ali uporabljajo sisteme UI v EU, že začeti prilagajati svoje poslovanje določbam Digitalnega omnibusa o UI, ki je podrobneje predstavljen v nadaljevanju.

---

Pravni okvir umetne inteligence v Evropski uniji: Akt o umetni inteligenci in Digitalni omnibus

Akt o UI je evropska uredba o UI, ki je bila julija 2024 objavljena v Uradnem listu EU in je začela veljati avgusta 2024. Gre za prvi poskus kateregakoli regulatorja na svetu, da bi UI pravno uredil na čim bolj celovit način.

Bistvo Akta o UI je razvrščanje uporabe UI v štiri kategorije tveganja:

1. Nesprejemljiva tveganja: Sistemi UI, ki predstavljajo jasno grožnjo varnosti, možnostim preživljanja ali temeljnim pravicam posameznikov, so prepovedani.
2. Visokotvegani sistemi UI: Sistemi, ki lahko pomenijo resno tveganje za varnost, zdravje ali temeljne pravice. Akt o UI za te sisteme določa številne zahteve in se prav tej kategoriji posveča v največji meri.
3. Omejena tveganja (tveganja glede preglednosti): Tveganja, povezana s potrebo po preglednosti pri uporabi UI. Akt o UI zato uvaja posebne obveznosti razkritja (npr. obveščanje o tem, da uporabnik komunicira z UI).
4. Minimalna tveganja (sistemi brez tveganja): Za te sisteme Akt o UI ne uvaja posebnih pravil.

Jeseni 2024 se je na poziv Evropskega sveta (kot odziv na poročili Enrica Lette in Maria Draghija) začel proces poenostavitve pravnega okvirja EU z namenom zagotavljanja jasnega, enostavnega in pametnega regulativnega okvira za podjetja ter z zmanjšanjem administrativnih, regulativnih in poročevalskih bremen, predvsem za mala in srednja podjetja (MSP).

V ta namen je Evropska komisija v začetku leta 2025 predstavila deset paketov »Omnibus«, namenjenih poenostavitvi obstoječe zakonodaje na različnih področjih. Digitalni omnibus o UI je del zakonodajnega paketa »Omnibus VII«, katerega cilj je poenostaviti digitalni zakonodajni okvir EU ter izvajanje harmoniziranih pravil o UI.

---

Glavne spremembe, ki jih prinaša Digitalni omnibus o umetni inteligenci

Namen dogovora, doseženega 7. maja 2026, ni spremeniti temeljnih usmeritev in namena Akta o UI. Tudi v okviru Digitalnega omnibusa o UI ostajata ohranjena pristop, ki temelji na tveganju, ter splošni sistem obveznosti ponudnikov in uporabnikov umetnointeligenčnih sistemov. Kljub temu pa dogovor predvideva več pomembnih sprememb.

Zamik uporabe pravil za visokotvegane sisteme umetne inteligence

Ena izmed najpomembnejših sprememb je podaljšanje rokov za uporabo pravil, ki veljajo za visokotvegane sisteme UI. Akt o UI za te sisteme določa obsežen regulatorni okvir, ki vključuje zahteve glede upravljanja tveganj, kakovosti podatkov, tehnične dokumentacije, transparentnosti, človeškega nadzora, robustnosti, kibernetske varnosti ter sistemov spremljanja po dajanju sistema na trg.

Visokotvegani sistemi UI zajemajo dve glavni skupini:

1. Samostojne visokotvegane sisteme iz Priloge III Akta o UI (npr. sistemi za zaposlovanje, biometrično identifikacijo, ocenjevanje kreditne sposobnosti, upravljanje kritične infrastrukture).
2. Sisteme UI, ki so vključeni v proizvode oziroma predstavljajo njihove varnostne komponente (npr. medicinski pripomočki, vozila, stroji ali igrače).

Do podaljšanja rokov je prišlo predvsem zato, ker Evropska komisija še ni pripravila vseh harmoniziranih standardov, smernic in drugih podpornih instrumentov, ki bi podjetjem omogočili učinkovito izvajanje obveznosti. Zaradi tega je obstajala nevarnost fragmentacije ter različnega izvajanja obveznosti na ravni držav članic.

Skladno s političnim dogovorom se rokovnik spreminja:

• Pravila za samostojne visokotvegane sisteme UI iz Priloge III se bodo začela uporabljati 2. decembra 2027 (namesto 2. avgusta 2026).
• Pravila za visokotvegane sisteme UI, vključene v proizvode, pa se bodo začela uporabljati 2. avgusta 2028 (namesto 2. avgusta 2027).

Opomba: Sistemi UI, ki bodo zakonito dani na evropski trg pred navedenima datumoma, praviloma ne bodo podvrženi novim obveznostim za visokotvegane sisteme, razen če bodo kasneje bistveno spremenjeni.

Mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo bodo deležna ciljno usmerjenih olajšav

Digitalni omnibus o UI razširja nabor ukrepov, namenjenih poenostavitvi zagotavljanja skladnosti za MSP, ter uvaja novo kategorijo podjetij: »small mid-cap« podjetja (mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo).

Predvideni ukrepi za ta podjetja vključujejo:

• poenostavljene predloge tehnične dokumentacije,
• sorazmernejše zahteve glede sistemov vodenja kakovosti,
• bolj prilagojene in nižje zgornje vrednosti glob,
• prednostni dostop do regulativnih peskovnikov za UI.

Regulativni peskovniki za umetno inteligenco

Čeprav bi morale države članice EU vzpostaviti vsaj en delujoč regulativni peskovnik za UI do 2. avgusta 2026, bodo imele za njegovo vzpostavitev na voljo dodatno leto, saj se rok prestavlja na 2. avgust 2027. Digitalni omnibus o UI hkrati določa, da lahko države članice regulativne peskovnike vzpostavijo tudi skupaj z drugimi državami članicami, Evropska komisija pa pri tem zagotavlja tehnično podporo.

Poleg tega predlog predvideva vzpostavitev regulativnega peskovnika na ravni EU, ki ga bo upravljal Evropski urad za UI (European AI Office), s prednostnim dostopom za zagonska podjetja, MSP ter »small mid-cap« podjetja.

Usklajevanje Akta o umetni inteligenci s sektorsko zakonodajo Evropske unije

Predlog prinaša tudi mehanizme za odpravo prekrivanja med obveznostmi iz Akta o UI in zahtevami obstoječe sektorske zakonodaje EU (npr. na področju medicinskih pripomočkov, igrač, dvigal, strojev). Uvaja se mehanizem, ki bo Evropski komisiji omogočil, da z izvedbenimi akti omeji uporabo posameznih zahtev Akta o UI, če sektorska zakonodaja že zagotavlja enakovredno raven varstva.

Pomembna sprememba je tudi to, da se Uredba o strojih (Machine Regulation) izvzema iz neposredne uporabe Akta o UI. Namesto tega bo Evropska komisija prek delegiranih aktov na podlagi Uredbe o strojih določila dodatne zahteve za sisteme UI, ki so opredeljeni kot visokotvegani.

---

Sklep

Ker gre trenutno še vedno zgolj za politični dogovor, opisane spremembe formalno še niso sprejete. Besedilo mora biti pred dokončnim sprejetjem še pravno in jezikovno usklajeno, formalno potrjeno s strani Evropskega parlamenta in Sveta EU ter objavljeno v Uradnem listu EU. Do takrat uradno še velja prvotna časovnica Akta o UI, vendar je glede na politični konsenz skoraj gotov zamik rokov.

Kljub podaljšanju rokov pa Digitalni omnibus ne rešuje nekaterih izzivov: še vedno ostaja odprto, kako bodo sektorski regulatorji v praksi presojali tveganja, prav tako pa še niso pripravljeni izvedbeni akti in praktične smernice.

Gospodarski subjekti zato ne bi smeli odlašati. Digitalni omnibus ne spreminja temeljev Akta o UI (pristopa na podlagi tveganja in obveznosti za visokotvegane sisteme). Podjetja morajo že sedaj oceniti vpliv zakonodaje na njihove sisteme ter postopoma uvajati mehanizme upravljanja in skladnosti, ob tem pa upoštevati, da so sistemi UI že sedaj zavezani drugim predpisom, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).