Evolucija.AI 2026: od navdušenja nad umetno inteligenco do konkretnega učinka
Prva konferenca Evolucija.AI je na Brdu pri Kranju povezala več kot 400 udeležencev iz gospodarstva, raziskovalnega okolja, javnega sektorja in tehnološke skupnosti. Osrednje sporočilo dneva je bilo jasno: umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč izvedbe.
Prva konferenca Evolucija.AI je na Brdu pri Kranju povezala več kot 400 udeležencev iz gospodarstva, raziskovalnega okolja, javnega sektorja in tehnološke skupnosti. Zanimanje je močno preseglo zmogljivosti dogodka: konferenca je zabeležila 670 prijav, dodatnih 170 zainteresiranih pa je ostalo na čakalni listi. Osrednje sporočilo dneva je bilo jasno: umetna inteligenca ni več vprašanje prihodnosti, temveč izvedbe.
V Kompetenčnem centru za umetno inteligenco Slovenije – KCUI smo Evolucija.AI zasnovali kot prostor, kjer se srečajo znanje, gospodarstvo, raziskave, infrastruktura in konkretna izvedba.
Program je zato sledil jasnemu loku. Dopoldanski plenarni del je odpiral vprašanja, kaj se z umetno inteligenco dogaja in zakaj je to pomembno za organizacije in družbo, popoldanske razvojne poti pa so se osredotočile na kako – kako UI dejansko prenesti v produkte, razvoj programske opreme, znanstveno-raziskovalno delo in poslovne procese. Konferenca je bila zasnovana prav okoli prehoda od ideje ali prototipa do rešitve z merljivim učinkom.
Umetna inteligenca kot razvojna in gospodarska tema
Konferenco je odprl minister za obrambo mag. Valentin Hajdinjak, ki je posebej poudaril pomen povezovanja države, gospodarstva in raziskovalnega okolja ter razvoja lastnega znanja in tehnologij v Sloveniji:
»Znanje je naša strateška prednost, zato želimo tesneje povezovati obrambni sistem, slovenska podjetja in raziskovalno skupnost. Ne želim, da je naš cilj zgolj kupovati tehnologijo prihodnosti – želim, da del te tehnologije nastaja tudi v Sloveniji.«
Enega osrednjih vrhuncev konference je predstavljalo vabljeno predavanje Shaiga Abdur Agimova, Head of Solutions Engineering, Public Sector EMEA pri OpenAI. OpenAI se je tako prvič na tej ravni neposredno predstavil širši slovenski oziroma regionalni poslovni in javni skupnosti. Agimov je predstavil, kako se generativna umetna inteligenca premika od eksperimentiranja k reševanju konkretnih razvojnih in poslovnih problemov.
Charlène Geffroy, Future of Work and HR Innovation Manager pri Tomorrow Theory, je pogled usmerila v prihodnost dela ter vprašanje, kako lahko UI poleg produktivnosti omogoča tudi boljše odločanje, ustvarjalnost in kakovostnejše delo.
V znanstveni razvojni poti je dr. Fran Supek, vodja Genome Data Science Laboratory na University of Copenhagen, z uvodnim predavanjem o genomskih jezikovnih modelih v raziskavah raka pokazal, da je vpliv novih modelov že danes bistveno širši od poslovne produktivnosti – sega v temeljne znanstvene raziskave, razvoj zdravil in medicino.
Pomemben del vrednosti konference pa so ustvarili tudi številni slovenski strokovnjaki, raziskovalci in podjetja, ki so delili konkretne izkušnje, primere uporabe, ovire in lekcije iz dejanskih projektov.
Orodje še ni transformacija
Ena ključnih ugotovitev konference je, da se je razprava o umetni inteligenci v zelo kratkem času bistveno spremenila.
Vprašanje ni več, ali bodo organizacije UI uporabljale. Podatki raziskave KCUI kažejo, da 90,7 % podjetij generativno umetno inteligenco že uporablja ali preizkuša, vendar jo ima le 16,3 % integrirano v ključne poslovne procese. Več kot polovica podjetij jo še vedno uporablja predvsem ad hoc, dve tretjini pa učinkov ne merita sistematično.
Kot je na konferenci poudaril direktor KCUI Marko Štefančič:
»Glavni izziv ni več, ali bodo podjetja uporabljala umetno inteligenco, temveč kako jo pretvoriti v konkretno poslovno vrednost. Orodje ni transformacija. Naslednja faza je jasna: izbrati pravi poslovni problem, izvesti rešitev in dokazati njen učinek.«
Za KCUI to pomeni premik od dosega k učinku. Če je bila prva faza predvsem namenjena širjenju znanja in doseganju podjetij, je naslednji korak podpora organizacijam po celotni poti: od identifikacije priložnosti, razvoja kompetenc in pilota do redne uporabe ter merjenja poslovnega učinka.
Od produktov in programske opreme do znanosti
Popoldanski program je potekal v treh razvojnih poteh – Produkti, Programi in Znanost:
- Pot Produkti je pokazala, kako UI spreminja razvoj digitalnih platform, storitev, robotike in novih poslovnih modelov.
- Pot Programi se je osredotočila na agente, razvojna orodja, pisanje in testiranje kode ter nove arhitekture.
- Pot Znanost, ki je potekala v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence – SLAIF, pa je predstavila uporabo UI pri genomiki, razvoju novih materialov, napovedovanju obalnih poplav, razvoju zdravil in biotehnologiji.
Prav povezovanje znanja z infrastrukturo je eden ključnih pogojev za naslednjo razvojno fazo. SLAIF je na konferenci predstavljal možnosti dostopa do naprednih računalniških zmogljivosti, strokovne podpore in razvojnega okolja za zahtevnejše primere uporabe.
Od znanja do učinka
KCUI je od začetka delovanja dosegel že več kot 1.000 podjetij v 12 slovenskih regijah, pri čemer mala in srednja podjetja predstavljajo 78 odstotkov doseženih organizacij. Podjetja, vključena v aktivnosti KCUI, skupaj predstavljajo okoli 140.000 zaposlenih in več kot 42 milijard evrov letnih prihodkov.
Naslednji izziv zato ni več zgolj povečati doseg, temveč doseženo znanje pretvoriti v konkretne spremembe:
- V bolj produktivna podjetja.
- V boljše proizvode in storitve.
- V nova podjetja in nove trge.
- V višjo dodano vrednost.
Hkrati mora biti ta prehod varen, odgovoren, skladen in merljiv. Konferenca je zato pomemben prostor namenila tudi upravljanju tveganj, varstvu človekovih pravic in osebnih podatkov, kibernetski varnosti, evropskemu Aktu o umetni inteligenci ter odgovornemu vodenju UI v organizacijah.
Evolucija.AI se zato ni zaključila na Brdu. Pravi učinek se začne po konferenci – ko se znanje prenese v podjetja, projekte, pilote in konkretne rezultate.
To je tudi osrednja usmeritev naslednje faze KCUI:
Od znanja do učinka.
Konferenco Evolucija.AI 2026 je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije – KCUI, katerega vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije, v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence – SLAIF ter programskimi in izvedbenimi partnerji.