Raziskava o uporabi umetne inteligence v Sloveniji 2026: ključne ugotovitve

Raziskava o potrebah in uporabi umetne inteligence v Sloveniji 2026 kaže, da je umetna inteligenca v slovenskih organizacijah že široko prisotna, vendar njena uvedba pogosto ostaja parcialna, nepovezana ali slabo upravljana. Ključni izziv zato ni več dostop do tehnologije, temveč sposobnost organizacij, da UI vključijo v delovanje na varen, merljiv in ponovljiv način.

Kaj kaže raziskava

Skupno 65,1 % organizacij uporablja umetno inteligenco vsaj na ravni pilotnih projektov, 44,2 % pa jih poroča o produkcijski uporabi ali sistematičnem širjenju rešitev. Hkrati 54,3 % organizacij navaja, da se UI uporablja ad-hoc, na pobudo posameznikov ali ekip, kar kaže na velik razkorak med uporabo in institucionalizacijo.

Generativna umetna inteligenca je danes najpomembnejša vstopna točka v uporabo UI. Uporablja ali preizkuša jo 90,7 % organizacij. To potrjuje, da se prvi val uporabe UI v veliki meri dogaja prek orodij za delo z besedili, dokumenti, vsebinami in internim znanjem.

Kje organizacije vidijo največ vrednosti

UI se najhitreje uveljavlja tam, kjer lahko neposredno vpliva na produktivnost in hitrost dela. Najpogosteje jo organizacije uporabljajo na področjih:

• IT
• prodaje in marketinga
• podpore strankam
• razvoja izdelkov

Med tehnologijami poleg generativne UI izstopajo še obdelava besedil in dokumentov, avtomatizacija procesov z vgrajeno UI ter napovedni modeli oziroma strojno učenje.

V naslednjih 12 mesecih bodo organizacije največ vlagale v rešitve za upravljanje internega znanja, zlasti v generiranje internih vsebin in poročil ter v pametne asistente nad internimi dokumenti.

Tri ključne vrzeli uspešne uvedbe UI

Raziskava izpostavlja tri sistemske vrzeli, ki omejujejo širšo in učinkovitejšo uporabo umetne inteligence.

Vrzel upravljanja

Več kot polovica organizacij uporablja UI brez formalno vzpostavljenih pravil, odgovornosti ali okvira za odgovorno in skladno uporabo. Formalno upravljanje UI ima vzpostavljeno le manjši delež organizacij. Takšno stanje povečuje tveganje nepregledne rabe, varnostnih incidentov in tako imenovane »UI v senci«.

Vrzel merjenja učinkov

Čeprav organizacije pogosto poročajo o učinkih na produktivnost in hitrejše odločanje, večina teh učinkov ne meri sistematično. Brez jasnih kazalnikov uspeha je težje utemeljiti nadaljnja vlaganja, primerjati rezultate in se učiti iz pilotnih projektov.

Izvedbena vrzel

Največje ovire pri uvajanju UI niso nujno tehnološke. Organizacije najpogosteje navajajo pomanjkanje časa, pomanjkanje specifičnih znanj ter težave pri identifikaciji in prioritizaciji ustreznih primerov uporabe. To pomeni, da je največja potreba pogosto v izvedbeni podpori, ne le v dostopu do novih orodij.

Kaj organizacije najbolj potrebujejo

Raziskava kaže, da organizacije od podpornega okolja pričakujejo predvsem konkretno pomoč pri uvajanju. Najpogosteje izpostavljene potrebe so:

• pomoč pri identifikaciji in prioritizaciji primerov uporabe,
• izobraževanja za različne ciljne skupine,
• hitri pilotni projekti,
• podpora pri varni in odgovorni uporabi generativne UI,
• jasnejši okvir za merjenje učinkov.

Pomembno je tudi, da potreba po znanju ni omejena le na IT oddelke. Močno izstopa tudi potreba po izobraževanju vodstva, kar potrjuje, da je uspešna uvedba UI predvsem organizacijsko in upravljavsko vprašanje.

Kaj to pomeni za KCUI

Rezultati raziskave kažejo, da mora biti vloga KCUI usmerjena v premoščanje razkoraka med tehnološkim potencialom in praktično uvedbo. To vključuje:

• pripravo minimalnih standardov za varno uporabo generativne UI,
• razvoj vzorčnih politik in smernic za upravljanje,
• pomoč pri izbiri primerov uporabe z največjim učinkom,
• podporo pri prehodu iz pilotnih projektov v produkcijsko uporabo,
• razvoj enostavnih pristopov za merjenje učinkov in poslovne vrednosti.

KCUI lahko s tem organizacijam pomaga, da UI ne ostane le orodje za posamezne eksperimente, temveč postane del bolj sistematične in odgovorne digitalne preobrazbe.

Kako brati rezultate raziskave

Rezultati raziskave temeljijo na analizi zaključenih anket in jih je treba razumeti kot indikativni vpogled v stanje, potrebe in ovire organizacij, ki se z umetno inteligenco že aktivno ukvarjajo. Zaradi prostovoljnega sodelovanja in strukture vzorca rezultatov ni mogoče neposredno posplošiti na celotno populacijo slovenskih organizacij.

Ključno sporočilo

Slovenske organizacije umetno inteligenco že uporabljajo. Glavni izziv ni več, ali UI uvesti, temveč kako jo uvesti tako, da bo varna, upravljana, merljiva in poslovno relevantna. Prav pri tem prehodu od eksperimentiranja do sistemske uporabe je vloga KCUI ključna.