Raziskava|5 min branja

Od eksperimenta do zrelosti: kaj Raziskava o uporabi in uvedbi UI V Sloveniji pomeni za organizacije

Kratek povzetek predstavitve KCUI o stanju uporabe umetne inteligence v Sloveniji, ključnih vrzelih pri uvajanju ter prioritetah za prehod iz ad-hoc uporabe v varno, merljivo in sistematično uvedbo.

K
KCUIObjavljeno: 20. 3. 2026

Slovenske organizacije umetno inteligenco že uporabljajo, vendar je razkorak med uporabo in zrelostjo še velik. Predstavitev KCUI Od eksperimenta do zrelosti pokaže, da je UI v številnih organizacijah že prisotna, vendar pogosto ostaja razpršena, ad-hoc in brez jasnega upravljanja. Ključno vprašanje zato ni več, ali organizacije UI uporabljajo, temveč ali jo znajo uvajati na varen, merljiv in ponovljiv način.

Najmočnejša vstopna točka v uporabo UI je generativna umetna inteligenca. Po predstavitvi jo uporablja ali preizkuša 90,7 % organizacij, medtem ko 65,1 % organizacij uporablja UI vsaj na ravni pilotov, 44,2 % pa jih poroča o produkcijski uporabi ali širjenju rešitev. Hkrati 54,3 % organizacij še vedno uporablja UI ad-hoc, le 16,3 % pa jo ima integrirano v ključne procese. To potrjuje, da uporaba napreduje hitreje kot sposobnost organizacij za sistemsko uvedbo.

UI se danes najhitreje uveljavlja tam, kjer lahko hitro izboljša produktivnost in delo z informacijami. Predstavitev izpostavlja IT, prodajo in marketing, podporo strankam ter razvoj izdelkov kot najpogostejša področja uporabe. Med prioritetami prihodnjih vlaganj posebej izstopajo generiranje internih vsebin, pomočniki nad dokumenti in rešitve za upravljanje znanja. To kaže, da prvi val uvedbe temelji predvsem na podpori delu z dokumenti, vsebinami in internim znanjem.

Predstavitev posebej poudari tri ključne vrzeli, ki organizacijam preprečujejo prehod v višjo zrelost. Prva je vrzel upravljanja: več kot polovica organizacij uporablja UI brez formalnih pravil, odgovornosti ali okvira za skladno rabo, formalno upravljanje pa ima vzpostavljenih le 9,4 % organizacij. Druga je vrzel merjenja učinkov: 67,4 % organizacij učinkov uporabe UI ne meri sistematično, zato težje utemeljuje nadaljnje investicije. Tretja je izvedbena vrzel: največje ovire niso tehnološke, temveč organizacijske, predvsem pomanjkanje časa, specifičnih znanj in podpore pri izbiri pravih primerov uporabe.

Za organizacije to pomeni, da uspešna uvedba UI zahteva več kot dostop do novih orodij. Potrebujejo jasno prioritizacijo primerov uporabe, osnovna pravila za odgovorno uporabo, podporo pri prehodu iz pilotov v produkcijo ter enostavne načine za merjenje učinkov. Prav tu je vloga KCUI ključna: kot osrednja nacionalna vstopna točka, ki povezuje znanje, usposabljanja, svetovanje, ponudnike rešitev in primere dobrih praks v enoten podporni mehanizem za gospodarstvo in javni sektor.

Glavno sporočilo predstavitve je jasno: Sloveniji ne manjka dostopa do UI orodij, temveč organizacijska sposobnost, da iz teh orodij ustvari varno, zaupanja vredno in merljivo vrednost. Prehod od eksperimentiranja do zrelosti zato pomeni prehod od posameznih pobud k sistematični uvedbi, ki temelji na upravljanju, znanju, skladnosti in dokazljivih učinkih.

Prenos predstavitve: Kompetenčni center za umetno inteligenco – Od eksperimenta do zrelosti

Oznake in področja

#raziskava#ai-adoption#genai#governance#skills#kpi